Preskoči na glavno vsebino

Mehanska in membranska tipkovnica

Mehanska in membranska tipkovnica

Tipkovnice lahko ločimo v dve glavni skupini - mehanske in membranske.

Večina sodobnih tipkovnic ima pod tipkami fleksibilno membrano z gumijastimi kupolami, ki služijo kot vir upora pri pritisku tipke. PROBLEM NASTANE, KER MORAMO ZA REGISTRIRAN DOTIK TIPKO VEDNO PRITISNITI DO KONCA. Ko pritisnemo na tipko se membrana dotakne vezja in tipkovnica zazna dotik. Problem nastane, ker moramo za registriran dotik tipko vedno pritisniti "do konca". Tako pride do tršega tipkanja in posledično se lahko pojavijo bolečine v prstih ali celo razvije karpalni sindrom. Prav tako membranske tipkovnice ne nudijo dobrega povratnega odziva, kar posledično vodi v večje število napak pri tipkanju.

Kaj pravzaprav so mehanske tipkovnice in zakaj naj bi bile boljše od membranskih?

Mehanske tipkovnice za zaznavo pritiska tipke uporabljajo mehanska stikala. Prav vsaka tipka na mehanski tipkovnici ima pod sabo svoje mehansko stikalo. OMOGOČAJO HITREJŠE TIPKANJE Z VEČJO ZANESLJIVOSTJO IN MANJŠIM NAPOROM.Glavna razlika je, da mehanskih stikal ni potrebno pritisniti do konca, da tipkovnica zazna dotik. To nam omogoča, da lahko tipkamo nežnejše oz. z manj napora. Kdaj točno tipkovnica zazna dotik je odvisno od tipa stikala, a načeloma pri mehanskih tipkovnicah tipk ni potrebno pritiskati do konca. Mehanska stikala večinoma nudijo tudi odličen povratni odziv in tako so tipkovnice natančnejše in udobnejše za delo. Omogočajo hitrejše tipkanje z večjo zanesljivostjo in manjšim naporom.

Mehanske tipkovnice so edine možne zaznati pritisk vseh tipk hkrati t.i. NKRO (več v odstavku terminologija).

Mehanske tipkovnice imajo tudi veliko daljšo življenjsko dobo. Membranske tipkovnice načeloma vzdržijo od 5 do 10 milijonov pritiskov tipke, mehanske pa tipično vzdržijo kar 50 milijonov pritiskov.

Vir: https://www.eventus.si/en/tech/tipkovnice/mehanska-membranska-tipkovnica

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Hobiji

Gorsko-Kolesarske Ture Objavljam 5 gorsko-kolesarskih tur v naši deželi Sloveniji. Matajur Nizki velikan nad Furlansko nižino je gorsko-kolesarska klasika z dolgim vzponom, primorskim vzdušjem, veličastnimi vršnimi pogledi na Krnsko skupino in dolgimi, zveznim spustom na italijansko stran. Breginjski Stol Primorski Stol (pogosto imenovan tudi Kobariški) je manj oblegan od gorenjskega, a med gorskimi kolesarji silno cenjen: travnato-gozdnat greben visoko nad dolino Soče je za pešce nekoliko razvlečen, na dveh kolesih pa ravno pravšnji. Njegova najsvetlejša točka je dolgi spust v Žago. Zahodne Karavanke Kar koli na relaciji med Tromejo in Stolom je lepo. Rumeni macesni ne razočarajo, za nameček vas pa hrabrijo še razgledi na Julijce na nasprotni strani doline Pod Košuto Dolgi karavanški greben je čudovit tudi, kadar ga samo gledate od spodaj. Prijazna planina Dolga njiva na vzhodu, pa dolga prečnica pod vrhovi do koče na Kofcah in nato bomba spust v Tržič. Pa še kako gobo lahko naber...
6 komentarjev
Preberite več

Moja prva objava

  Zdravo , sem Patrik Lušina , študent 1. leta programa Mehatronika na VSŠ Kranj. Pri programu Računalništvo in Informatika trenutno pišem svoj prvi blog z googlovim programom Blogger . Prilagam še poljubno sliko Blogger Logotip
1 komentar
Preberite več

Kaj je Alpinizem?

Kaj je alpinizem? Alpinizem je svojevrsten način ukvarjanja z gorami (Stanislav Galić).  In sicer gre za vrhunsko obliko gorništva, ki jo lahko označimo kot športno zvrst, katere osrednji cilj je vzpenjanje (hoja, plezanje, tudi smučanje) na visoke, težko pristopne vrhove ali čez težko prehodne stene,  po nezaznamovanih in nezavarovanih smereh. Športnik, ki to počne, je alpinist. (Aleša Dolinar, Diploma FŠ) Alpinisti vedno iščejo nove izzive. So osebe z nemirom v srcu in s srcem na dlani. Njihove gore niso beg, ampak iskanje in gora ne osvajajo, ampak se z njo zlijejo. Hodijo po »poti«, ki jih vodi vedno naprej, v nove smeri, stene in gorovja. Vedno znova jih neka iskrica, vznemirjenje, hrepenenje, ali kakorkoli že to imenujemo, žene stran od doma, družine in prijateljev tudi po tisoče kilometrov daleč v neznane kraje, kjer tedne ali mesece preizkušajo samega sebe v boju z živo in neživo naravo. In potem po uspešni ali neuspešni preizkušnji zopet začutijo neznansko željo po vr...
3 komentarji
Preberite več